Pa - Pa

Ko ena kaken dan po svoje gre drugam,

Kar pae mi, da zase asa mal imam,

Vendar priznam, da takrat prav ni ne samevam.

To ne pomeni, da pri meni je e kdo,

Doma sem isto sam, spodobi se, da je tako.

Le s spomini obdan mal brkljam

In preteklost pogrevam.

Ko prebiram pisma, ki prejel sem jih neko,

Najve od mame, ki v skrbeh je zame,

Ker sem moral pro,

Pa od prijatlov, nekaj pisem od deklet,

Ki zdaj so dame srednjih let.

Mladost pozdravlje me s pa-pa,

Pa sploh ne vem kdaj je odla,

Je pa tako, ne more n' za to,

Da slej ko prej odide.

Tudi jaz ji vzklikam le pa-pa,

Lepo, da si z menoj bila,

Po svoje pa lepo je tudi to,

Kar za tabo pride.

Ko ena kaken dan po svoje nekam gre,

Kar pae mi, tud ona to e dobro ve,

Zato v ali ree: